Ukrajinska varnostna služba (SBU) je prijela častnika letalskih sil pod obtožbo vohunjenja za Rusijo. Obtožen je razkrivanja lokacij zahodnih lovskih letal F-16 in Mirage 2000 ter vojaških taktik. Gre za majorja ukrajinskih zračnih sil, ki naj bi Rusiji posredoval občutljive podatke.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je na položaj vodje predsedniške administracije imenoval generala Kirila Budanova, dosedanjega načelnika vojaške obveščevalne službe (GUR). Budanov na tem vplivnem mestu nadomešča Andrija Jermaka, ki je konec novembra odstopil po vpletenosti v obsežen korupcijski škandal. Odločitev o imenovanju je sledila daljšemu premisleku, v katerem je predsednik izbiral med politično usmerjenim kadrom za izvajanje reform in vojaškim profilom, ki bi urad spremenil v nekakšen vojni kabinet. Z imenovanjem Budanova, ki velja za karizmatično in izjemno priljubljeno osebnost, znano po vodenju odmevnih operacij proti ruskim silam, ukrajinsko vodstvo poudarja osredotočenost na obrambo in nacionalno varnost. Ta poteza pomeni krepitev vpliva vojaških struktur na javne zadeve in vodenje države. Budanov, ki se ga drži sloves človeka, ki se nikoli ne smehlja, uživa veliko podporo javnosti, njegova nova vloga pa bo ključna pri usklajevanju obrambnih strategij in delovanju predsednikovega ožjega kroga v času trajajočih konfliktov.

Poljska vojaška obveščevalna služba (Służba Wywiadu Wojskowego - SWW) in pomorske obveščevalne službe zveze NATO so v Kaliningradu pozorno spremljale gradnjo nove ruske vohunske ladje. Informacije o tem so v zadnjih dneh krožile v krogih pomorske obveščevalne službe zveze NATO in so bile potrjene. Ladja, ki je predmet zanimanja, naj bi bila pomembna pridobitev za rusko mornarico.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v petek, 2. januarja, za novega vodjo svojega kabineta imenoval Kirila Budanova, dosedanjega načelnika vojaške obveščevalne službe (GUR). Budanov, ki velja za ključno osebnost pri načrtovanju in izvajanju odmevnih operacij proti ruskim silam, bo na tem položaju zamenjal predhodnika po vrsti korupcijskih škandalov, ki so pretresli ukrajinsko administracijo. Odločitev odraža predsednikovo namero po utrditvi vojaškega vodenja države v času, ko se vojna nadaljuje kljub morebitnim diplomatskim prizadevanjem. Imenovanje Budanova na eno najvplivnejših civilnih funkcij v državi nakazuje na premik k še večji militarizaciji državne uprave. Kot poročajo tuji mediji, Budanov uživa visoko stopnjo zaupanja predsednika Zelenskega predvsem zaradi svoje operativne učinkovitosti na bojišču in v zakulisju obveščevalnih dejavnosti. Ukrajinski vojaški predstavniki so ob tem poudarili, da bodo ukrajinske sile pod novim vodstvom še naprej osredotočene izključno na vojaške cilje znotraj Rusije, kar ostaja ključna strategija Kijeva v trenutni fazi konflikta. Ta kadrovska zamenjava sledi obdobju intenzivnih pritiskov na ukrajinsko politično vodstvo, da očisti svoje vrste in izboljša preglednost delovanja državnih institucij.

V Izraelu je bil vložen obtožni predlog proti vojaku Izraelskih obrambnih sil (IDF), obtoženemu stikov s tujim agentom in predajanja informacij sovražniku. Vojak naj bi bil v stiku z iranskimi agenti, katerim je za denar posredoval informacije. Med drugim je poslal videoposnetke prestrezanj in slike izraelksih raketnih udarov, do katerih ni prišel skozi svojo vojaško vlogo.

Britansko obrambno ministrstvo je domnevno po pomoti objavilo osebne podatke 4.500 Afganistancev, ki so med vojno v Afganistanu podpirali Britance. Med razkritimi informacijami so bili tudi podatki o britanskih agentih in poveljnikih. Ta incident velja za eno najnevarnejših uhajanj občutljivih podatkov, ki so prizadeli Združeno kraljestvo od začetka kampanje v Afganistanu, saj naj bi razkril informacije o več kot sto britanskih državljanih, vključno z vohuni in člani posebnih enot.

Ruske specialne službe so sporočile, da so uspešno opravile tehnično ekspertizo navigacijskega sistema ukrajinskega brezpilotnega letalnika, ki je bil 29. decembra sestreljen nad Novgorodsko oblastjo. Po navedbah ruskih virov so iz modula naprave izločili datoteko s poletnim načrtom, ki naj bi potrjevala, da je bil cilj napada rezidenca predsednika Vladimirja Putina. Pridobljene podatke o poti poleta in programiranih koordinatah namerava ruska stran po nekaterih poročilih posredovati tudi mednarodni javnosti oziroma Združenim državam Amerike. Incident se je zgodil v kontekstu stopnjevanja medsebojnih napadov z droni med Rusijo in Ukrajino. Medtem ko ruska stran objavlja tehnične podrobnosti in videoposnetke kot dokaz načrtovanega atentata, ukrajinsko vodstvo vpletenost v ta specifični napad zanika. Strokovnjaki poudarjajo, da bi lahko pridobljeni podatki razkrili ne le cilj, temveč tudi točno lokacijo izstrelitve in uporabljeno tehnologijo za izogibanje protiletalski obrambi, kar dodatno zaostruje varnostne razmere v regiji.